Aprilski kulturni dan
Devetega aprila, v letošnjem šolskem letu, smo se učenci in nekateri učitelji predmetne stopnje, odpravili na pohod z namenom kulturne manifestacije. Pripravili smo kulturni dan z naslovom “VSEGA JE KRIV MIROSLAV VILHAR”.
Letos beležimo 200 let Vilharjevega rojstva.
Pa preberite, kaj smo počeli.
Avtobus nas je odpeljal do vasi Zagorje, kjer smo najprej poslušali uvodne besede ga. Anite Andlovic Nedeljkovič, povedala nam je nekaj o kraju, kjer je tudi sama živela v otroštvu in zgodnji mladosti. Peš smo se odpravili po poteh, kjer je stopal umetnik in politik, književnik in pesnik Miroslav Vilhar. Prispeli smo do gradu Kalc in tam izvedli kulturno manifestacijo s petjem, v naprej pripravljenim tekstom, kjer nas je večina sodelovala. Tako, kot je to bilo nekoč, v dobi čitalništva.
Od tam smo se odpravili proti Knežaku, vmes smo nekateri prepevali, se pogovarjali, skratka – se imeli sila prijetno. Pred samo končno točko, smo si ogledali trojnost spomenika v Knežaku in poskušali prepoznati doprsne kipe. Duh Vilharja, duh Tomšiča in duh Ketteja so nas napeljali, da se ustavimo za trenutek in povemo nekaj o vseh treh. Konec naše poti je zaznamoval vstop na pokopališče, do mavzoleja, kjer je pokopan Miroslav Vilhar. Spoštljiv vstop, skozi glavni portal večnega počitka nas je navdihnil s tišino in mirom. Postavili smo se pred mavzolej, prižgali svečo, katero nam je z največjo mero spoštljivosti in srčno kulturo priskrbela ga. Cilka Pavlovič, “žeplenke”, kot bi rekel Miroslav Vilhar, pa ga. Marija Mršnik. Ob vsem tem smo zapeli dve pesmi: narodnostni simbol romantičnega časa – LIPA ZELENELA JE in pesem PO JEZERU, v originalu zapisano NA JEZERU.
Spoštovanje do njegove dediščine smo izkazali z enkratnim poklonom in v tišini odšli na župnijski vrt v Knežaku, kjer smo nekaj prigriznili, se poveselili in počakali naš prevoz do končne destinacije – šole.
Vesela sem, da smo izvedli tak kulturni dan, saj smo dokazali, da zmoremo več, kot le zgolj tehnično znanje. Zmoremo biti kulturni in kulturo tudi razumeti.
Nekoč mi je profesor klavirja rekel: kultura ni pomembna za preživetje, daje vrednost preživetju!
Florijana Žnidaršič
