Tradicionalni slovenski zajtrk
Danes, tretji petek v novembru, 17. novembra, smo v šoli in vrtcu OŠ Košana obeležili Dan slovenske hrane, katerega osrednji dogodek je Tradicionalni slovenski zajtrk, sestavljen iz živil lokalnega izvora oz. ekoloških živil. S projektom Tradicionalni slovenski zajtrk želimo izobraževati, obveščati in ozaveščati otroke in šolajočo se mladino ter širšo javnost o pomenu zajtrka, pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil oziroma živil, ki so pridelana oziroma predelana v Sloveniji, pomenu kmetijstva in čebelarstva za pridelavo hrane ter njunem vplivu na okolje, o pravilnem ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri vsakodnevnih dejavnostih ter racionalnem ravnanju z embalažo. Pomembno je tudi splošno ozaveščanje mladine o pomenu zdravega načina življenja, vključno s pomenom gibanja in izvajanju športnih aktivnosti.
Privoščili smo si BIO pirin kruh, ajdov kruh, maslo, med, mleko ter jabolka. Vsa živila so bila pridelana v Sloveniji. Tudi sicer si preko šolskega leta, večkrat privoščimo zajtrk z omenjenimi živili, in vsakokrat otrokom zelo tekne. Danes so ta slastna živila, ki jih je prispevalo Čebelarsko društvo Pivka, Kmetija Štefetovi iz Petelinj, Kmetija Kroželj iz Zgornje Pohance ter pridne roke kuharic naše šole. Nekaj uvodnih besed sta nam namenila gospod župan Robert Smrdelj ter predstavnik čebelarskega društva, gospod Egon Česnik. Dogajanje sta popestrili šestošolki Tajda in Lara z zanimivim pogovorom, na harmoniko pa nam je zaigral četrtošolec Tian. Tudi letos smo vsi od 1. do 6. razreda ob 10. uri zapeli Slakovo pesem Čebelar. Ogledali smo si tudi film o čebeli, ter ustvarjali v delavnici – čebele iz žice in jaslice iz voska.
mentorica Antonija Tomšič
Pa še zanimiv pogovor o zdravi hrani in zdravem življenju:
Dobro jutro. Zbrali smo se tu v jedilnici da obeležimo Dan slovenske hrane in hkrati tradicionalni slovenski zajtrk. Najprej v naši sredini lepo pozdravljam župana Občine Pivka, Roberta Smrdelja, predstavnico družbenih dejavnosti Jano Knafelc Strle ter predstavnika čebelarskega društva, Egona Česnika. Preden damo njim besedo bomo prisluhnili pogovoru Tajde in Lare, učenk 6. razreda.
SLIŠALA SEM, DA SE V NAŠI ŠOLSKI KUHINJI PRIPRAVLJAJO NA EN POSEBEN DAN.
Res je. Danes je vendar dan slovenske hrane.
ALI JE TO TISTI DAN, KO IMAMO TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK?
Tako je.
NE RAZUMEM ČISTO DOBRO. ENKRAT GOVORIMO O DNEVU SLOVENSKE HRANE, DRUGIČ O TRADICIONALNEM SLOVENSKEM ZAJTRKU.
Vsako leto vsak tretji petek v novembru obeležujemo dan slovenske hrane. Osrednji dogodek tega dneva pa je tradicionalni slovenski zajtrk. Letos je to 17. november.
AJA. ALI BOMO TUDI LETOS JEDLI KRUH, MED, MASLO, MLEKO IN JABOLKO?
Seveda.
AMPAK TA JEDILNIK NI NIČ POSEBNEGA, SAJ GA IMAMO NA NAŠI ŠOLI ŽE SKORAJ VSAK MESEC.
Glavni namen projekta je, da bodo vsa živila za zajtrk pridelana v lokalnem okolju oziroma slovenska.
KAKO TO MISLIŠ LOKALNO OKOLJE?
Hrana je bila pridelana na poljih slovenskih kmetij. V njihovih sadovnjakih so jeseni obrali jabolka, v hlevih so krave dale zadosti mleka, iz katerega so naredili tudi maslo, iz bližnjega čebelnjaka pa bomo dobili dober med. Nobeno živilo ni uvoženo iz druge države.
V ČEM JE BISTVENA RAZLIKA MED DOMAČO IN UVOŽENO HRANO?
Uvožena hrana je videti »lepa«, vendar je največkrat močno škropljena. Škropivo je strup tako za ljudi kot za živalce. V škropljenem jabolku nikoli ne boš našel črva, ker v tako zastrupljenem okolju ne more preživeti.
Domače sadje in zelenjava na pogled nista tako zelo mikavna. Jabolka so recimo manjša, s kakšnimi pikami, vendar so veliko bolj zdrava. Škodljivih snovi je v njih veliko manj.
ZAKAJ POTEM HRANO SPLOH ŠE UVAŽAMO, ČE JE NAŠA DOMAČA BOLJ ZDRAVA?
Problem je, ker nimamo zadosti kmetijskih površin in tako ne moremo pridelati zadosti hrane. Uvožena je tudi cenejša, zato jo trgovci pogosteje ponujajo na policah trgovin. Malo smo pa krivi tudi sami, ker nam je bolj važen videz hrane in nizka cena, ne pa kvaliteta.
DOBRO BI BILO, DA BI SE LJUDJE ZAVEDALI, KAKO POMEMBNO JE, DA JE HRANA DOBRA!
Tako je. To je tudi namen projekta, ozaveščati ljudi o pomenu in prednostih živil slovenskega izvora in pomenu kmetijstva.
ČE TE PRAV RAZUMEM, JE POTREBNO VZPODBUDITI LJUDI, DA BODO KUPOVALI HRANO OD OKOLIŠKIH KMETOV.
Tako je. Na ta način bodo vzpodbujali kmete, da bodo nadaljevali z obdelovanjem svojih polj in ne bodo zapuščali kmetij. Mi pa bomo lahko kupovali njihova kvalitetna živila.
KO SE POGOVARJAVA O HRANI, NAJ TI POVEM, DA IMA PROJEKT ŠE ENO POMEMBNO NALOGO.
Katero pa?
OZAVEŠČATI OTROKE O POMENU ZAJTRKA V PREHRANI. ŽAL TUDI SAMA SPADAM MED TISTE, KI NE MOREJO ZJUTRAJ ZAJTRKOVATI. ALI TI ZAJTRKUJEŠ?
Ne, v šoli pojem šolsko malico. Priznam pa, da sem proti koncu pouka že zelo lačna.
PRAVIJO, DA MALICA NI ZAJTRK. JESTI MORAŠ, PREDEN GREŠ V ŠOLO. ZA ZDRAVO PREHRANO JE POMEMBNO, DA SO OBROKI PREKO DNEVA ENAKOMERNO RAZPOREJENI. TAKA PREHRANA UGODNO VPLIVA NA RAVEN SLADKORJA V KRVI, KI JE HRANA ZA MOŽGANE.
TAKO DOBRO POZNAM TEORIJO, SAMO V PRAKSI MI NE GRE RAVNO NAJBOLJE!!!
Res je. Ko te poslušam, bi mislila, da veliko bolj paziš na svojo prehrano in so tvoje prehranjevalne navade boljše.
PREMALO SE ZAVEDAMO, DA BI MORALI ZA SVOJE ZDRAVJE BOLJE POSKRBETI.
Ja, pravijo, da je pomembno tudi gibanje.
KAKŠNO POVEZAVO PA IMATA GIBANJE IN ZDRAVJE?
Naše telo je ustvarjeno za gibanje. Gibanje je naš najboljši » zdravnik«, saj z redno telesno dejavnostjo ohranjamo in krepimo svoje zdravje. Nezadostna telesna dejavnost je eden izmed najpomembnejših dejavnikov nezdravega življenja, h kateremu prištevamo tudi nezdravo prehrano, kajenje, droge, stres in uživanje alkoholnih pijač.
NEKAJ PA VEM. ZAČETEK DNEVA Z DOBRIM ZAJTRKOM, ZDRAVA SLOVENSKA HRANA IN VELIKO GIBANJA NISO EDINE STVARI, NA KATERE NAS ŽELIJO OPOMNITI OB DNEVU SLOVENSKE HRANE.
Kaj želiš s tem povedati?
POMEMBNO JE TUDI KULTURNO UŽIVANJE HRANE.
Se strinjam. Tudi na to bi morali biti bolj pozorni. Včasih opazujem prijatelje v jedilnici … Ufff…
KOLIKO STVARI JE, NA KATERE SO NAS OPOZORILI OB TEM PRAZNIKU, DNEVU SLOVENSKE HRANE.
Če boste na internetu odtipkali www.tradicionalni-zajtrk.si pa boste izvedeli še veliko zanimivih informacij.
Sedaj pa preden si skupaj privoščimo tale tradicionalni slovenski zajtrk, bi predala besedo še našim predstavnikom. Izvolite.
Dober tek in srečno.
Po zajtrku učenci 5. in 6. razreda nadaljujete naravoslovni dan v učilnici biologije. Ob 10h pa se ponovno dobimo tu v jedilnici, kjer bomo zapeli Slakovo pesem Čebelar.
Na spodnji povezavi si lahko ogledujete pevske zbore iz vse Slovenije , ki prepevajo čebelarja. Vsako minuto je več objav. Bravo Slovenija, hvala šole in vrtci! Hvala, hvala, hvala. Ponosni smo, da smo SLOVENCI in slovenski čebelarji!
https://www.youtube.com/channel/UCnKLDuOFXYZE2NBKum43ffg