Ustvarjalnost učencev in učiteljev v OŠ Košana
Nove učne dogodivščine
Kaj hitro smo se znašli v položaju, ko smo osebno komunikacijo iz oči v oči prenesli v virtualni svet. Tako smo tudi šolsko okolje zamenjali za okolje računalnika, tablic in pametnih telefonov. Navezali smo drugačen stik posredovanja informacij in medosebnega komuniciranja. Učenci v 1. in 3. razredu prejemajo navodila za učenje na daljavo preko e-asistenta ter elektronske pošte. S pomočjo staršev smo vzpostavili vzajemni način komuniciranja. V easistentu imamo odprto oglasno desko, na kateri objavljamo različne fotografije. Učenci se na ta način lahko vidijo ter preko fotografij podoživljajo tedenske utrinke učenja na daljavo ter preživljanja prostega časa. Šolske obveznosti so velikokrat vezane na medpredmetno povezavo učnih vsebin. Učenci se učijo interaktivno in preko praktično, ustvarjalnih ter izkustvenih nalog. V staršev e-poštni nabiralnik prejemajo spodbudne različne slikovne znake (npr. čebelice) ali emotikone za uspešno učenje ter opravljene dejavnosti. Mlajši učenci so jih še posebej veseli. Z učenci in starši smo se slišali tudi preko telefona ter spregovorili nekaj besed o počutju in poteku učnega dela. V prihodnosti nameravamo vzpostaviti video klic, kjer bi se lahko v živo videli in mogoče se z novim orodjem skupaj učili. V razmerah, v katerih smo se znašli, sem prepričana, da se vsi trudimo po najboljših močeh in da je to priložnost, kjer lahko najdemo tudi nove izzive in izkušnje. Rada bi pohvalila čisto vse učence in njihove starše, ki skrbijo, da imajo otroci opravljane učne obveznosti in jim stojijo v veliko oporo. Verjamem, da bomo s skupnimi močmi uspešno premostili razmere, v katerih smo se znašli.
Besedilo: Barbara Škabar
Šola malo drugače
Z epidemijo koronavirusa se je kar naenkrat spremenilo delo učitelja, učencev in seveda staršev. Pa kljub temu, hitro smo se znašli in začeli delat po svojih najboljših močeh. Delo poteka tekoče, brez večjih zapletov (razen prve dneve, ko so pri e – asistentu nekajkrat odpravljali težave). Staršem in učencem vsak dan sproti pošljem napotke za delo, ki jih popestrim tudi s praktičnimi dejavnostmi in fotografijami. Pri obravnavi nove snovi sem že nekajkrat posnela mojo razlago in povratna informacija staršev je bila pohvalna. Starši izčrpno pišejo in pošiljajo narejene izdelke kot povratno informacijo. Drugošolci na OŠ Košana pa po posnetku, s fotografij in mojih zapisov spremljajo razvoj fižola, ki smo ga posadili v šoli. Ker pa ga v tisti naglici učenci niso odnesli domov, sem ga sama vzela domov in zanj skrbim. Nekateri učenci so ga ponovno posadili doma in pridno poročajo o njegovem napredku. Z učenci smo poskrbeli tudi za aktualno temo in te dni so izdelovali hišice in lego kock, lesa, lubja, kamnov in ostalega odpadnega materiala. To pa so hišice, kamor so zaprli koronavirus. Nastale so tudi izvrstne zgodbe o virusu. Ker smo te dni, odkar smo doma, začeli spoznavati pisane črke, ki se jih zapisuje navzgor, sem jim posnela filmček z razlago. Uporabila sem prispodobo avtoceste. V e – asistentu sem ustvarila tudi oglasno desko na katero tedensko pripnem fotografije razvoja fižola. Vsak teden učencem ponudim (neobvezno), da izdelujejo najrazličnejše stvari, recimo pečejo kruh, oblikujejo s testa ptičke, pletenke, ponudim jim nekaj idej za ustvarjanje živalic, lutk… Po povratnih informacijah staršev je razvidno, da z učenci naredijo veliko zanimivih dejavnosti, veliko pa so vsi skupaj tudi v naravi, kar je pohvalno.
Kljub mojim velikim pripravam na delo na daljavo pa moram reči velik hvala staršem, saj so prevzeli tudi del mojega dela. Prevzeli so resno in odgovorno delo, ki ga opravljajo zelo predano. Kar naenkrat čutim, da smo postali še bolj povezani in s skupnimi močmi delamo za dobrobit naših drugošolcev. Spoznala sem, da naša srca bijejo za eno samo stvar, da tem malim junakom podamo še eno izkušnjo, da zmoremo in znamo učiti in poučevati tudi na drugačen način.
Moram pa priznati, da se celo življenje učimo in tokrat bom v naslednjem tednu poizkušala preko aplikacije Zoom pridobit čim več drugošolcev v mojo klepetalnico, da si povemo kaj vse se nam je lepega zgodilo od kar se nismo videli .
Pošiljam vam tudi nekaj prispevkov, ki sem jih dobila kot povratno informacijo. Moram pa priznati, da sem se težko odločila katere naj pošljem, saj vse izražajo veliko mero dobre volje in pripravljenosti do učenja.
Besedilo: učiteljica Marija Mršnik
Glasbena umetnost v samoizolaciji
S poučevanjem na daljavo sem se srečala prvikrat, toliko olj se mi je zdelo absurdno, ker sem glasbenica. Sprva sem bila mnenja, da učenci ne bodo dobili glasbenih informacij v smislu poslušanja, petja, izvajanja in podobno.
Sama izhajam iz videnja glasbe tako, da otroci morajo veliko peti, se gibati, telesno izražati in muzicirati. To vodi do višje samozavesti, upati si povedati, storiti in podobno.
Toda čas samoizolacije me je dobesedno prisilil v nova iskanja rešitev, v nova učenja, da lahko kvalitetno poučujem.
Iščem po spletu najbolj kvalitetne posnetke, saj je to edino poslušanje glasbe, ki je v tem trenutku strokovno mogoče. Izdelujem posebne powerpointe, da se učenci lahko veliko naučijo, obenem uživajo in niso pod pritiskom. Poskušam glasbo urediti razbremenilno in ne kot breme.
Povratne informacije so fantastične:
- Pošiljajo mi posnetke, kako prepevajo
- Pošiljajo mi skice, ki so nastale na temelju poslušanja
- Pošiljajo mi svoje miselne vzorce, ki jih poprej niso nič kaj radi uporabljali in izdelovali – sedaj so odvisni od sebe in morajo tudi tako snov urediti
- Klepetajo z mano preko Skype-a, ko kakšne stvari ne razumejo.
Edino, kar sem uredila v tretjem tednu poučevanja na daljavo je to, da sem jim napisala, ob katerih urah lahko pričakujejo moj odgovor, ker sem ugotovila, da imam v bistvu individualni stil poučevanja.
V četrtem tednu jim bom omogočila, tistim, ki bodo to želeli, tudi videokonferenco, da bomo skupaj delali ob določeni uri. Menim, da bo šlo.
Sama sem zadovoljna z rezultati, vloženo je veliko truda in drugačnega dela, kot smo glasbeniki navajeni, veliko je pisanja, odpisovanja in drugačne komunikacije. Sem pa opazila, da nekateri učenci, ki slabo funkcionirajo med samim klasičnim poukom, dobro delajo v svojem okolju.
Nikakor pa ne bom zanikala, da se veselim dneva, ko bom zopet ob polnem razredu.
Hvaležna pa sem tudi za to izkušnjo, saj nas vse oblikuje, upam, v boljše ljudi.
Besedilo: Florijana Žnidaršič
Moj dan šolanja na domu
Zbudim se ob 7.00 in pojem zajtrk. Po zajtrku naredim vse za šolo in sem potem prost. Delo je zanimivo, včasih malo težko. Najbolj mi je všeč likovna in glasbena umetnost, ker tam veliko rišemo. Ker je zdaj čas karantene in ne moramo k morju po oljčne vejice, smo imeli za cvetno nedeljo metulje, ki smo jih naredili iz papirja in jih obesili na veje.
Ko sem risal Košano, sem se odločil, da bom šel na sprehod in jo slikal. S tem sem tudi telovadil in si nabiral kamenje za k reki Reki. Ob ponedeljkih in sredah imam tudi glasbeno šolo. Z učiteljem po Skype-u igrava harmoniko in se učiva. Če je lepo vreme, gremo popoldne k reki Reki in tam iz materialov, ki jih najdemo v naravi, zidamo bunker. Ker se ne morem družiti s prijatelji, kot se v šoli, se zvečer z njimi igramo video igre in pogovarjam po Discordu.
Šolanje na domu je zelo zabavno, ker naloge lahko naredim prej in mi mama lahko razloži, kar ne znam. Najprej se mi je zdelo butasto, ker ni prijateljev, ampak zdaj je prav super, saj se družimo zvečer.
Klemen Rojc, 5. razred